Ljubljana
Na seznam člankovTjaša Andree Prosenc, prejemnica srebrnega reda MOK-a
Foto: Olympic.si
Tjaša Andree Prosenc, nekdanja umetnostna drsalka in kotalkarica ter dolgoletna članica izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, je 27.6.2022 v Olimpijski hiši v Lozani kot četrta iz Slovenije prejela visoko priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, olimpijski red. Dobila ga je za izjemen prispevek olimpijskemu gibanju.
Pred njo sta ga dobila Miro Cerar in Leon Štukelj leta 1984 ter posmrtno Janez Kocijančič 5. junija 2020. Na današnji slovesnosti so bili številni visoki gostje na čelu s predsednikom Moka Thomasom Bachom.
"Sem brez besed. Sem globoko počaščena in ponosna, da sem dobila tako visoko priznanje olimpijskega gibanja, in to iz rok mojega prijatelja. Hvala, dragi predsednik Moka, za tako prijazne besede o mojem delu. Moja športna pot je dolga in lepa, imela sem štiri različne športne družine. V Mednarodnem svetu arbitražnega razsodišča za šport (Icas) sem od ustanovitve leta 1993, to je 29 let, v Mednarodni drsalni zvezi (Isu) 38 let v različnih vlogah, v slovenski in jugoslovanski drsalni zvezi sem bila 54 let, 29 let pa v Olimpijskem komiteju Slovenije," je v zahvali nanizala Tjaša Andree Prosenc.
V 20-članskem Icasu je bila edina ženska do leta 2001, ko se ji je pridružila Tricia Smith. Do leta 2015 pa je ta organ postal prvi v olimpijski družini, ki ima enakopravno zastopana oba spola. In tudi boj za pravice žensk v športu je v nagovoru izpostavila edina Slovenka, dobitnica olimpijskega reda doslej.
Pravnica Tjaša Andree Prosenc je bila maja 2019 znova izbrana za podpredsednico Icasa, članica tega vodstvenega organa mednarodnega arbitražnega razsodišča za šport (Cas) v Lozani pa je znova postala januarja 2019. V Icas so jo imenovali predstavniki športnikov, na tem položaju je od decembra 2014, v Icasu pa od začetka njegovega delovanja leta 1993.
Andree Prosenc, rojena leta 1943, je bila do leta 2018 edina članica izvršnega odbora OKS, ki je bila na tem položaju od ustanovitve samostojnega olimpijskega gibanja. Bila je članica predsedstva Mednarodne drsalne zveze, v vlogi tehnične delegatke pa je imela pomembne vlogo v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Torinu 2006 in Sočiju 2014.
Kot mednarodna sodnica najvišje stopnje je od 1974 dalje sodelovala na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih ter OI v Sarajevu (1984), Calgaryju (1988), Albertvillu (1992) in Naganu (1998). Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko državno priznanje za šport, je dobila leta 1991.
Bila je med bolj vidnimi Slovenci v ozadju organizacije zimskih olimpijskih iger februarja letos v Pekingu kot podpredsednica enega od dveh hitrih arbitraž Casa. Na prejšnjih zimskih OI v Pjongčangu je bila sopredsednica hitre arbitraže Icasa, ki je v 24 urah reševala primere kršenja dopinških pravil. Vodstvo te arbitraže je izrekalo tudi začasne suspenze z iger in sprožalo postopke v primeru kršitev.